Čeprav so se prvi praktični posegi in poskusi s transplantacijo tkiv in organov začeli že konec 19. stoletja, so resnična odkritja in izboljšave tehnik doživela največji premik v 20. stoletju. V nekdanji Kraljevini Jugoslaviji so roženico prvič presadili v Zagrebu leta 1933, natanko 28 let po prvi uspešno presajeni roženici v Avstriji.
Odlika vsakega dobrega zdravstvenega sistema je spremljanje novih informacij in trendov ter izmenjava lastnega znanja s svetom. Na ta način je omogočena večsmerna komunikacija med strokovnjaki in raziskovalci, da bi skupaj izboljšali človeško znanje. Enako velja za procese transplantacije; priprave na transplantacijo potekajo z obvladovanjem kirurške tehnike na poskusnih živalih, obiski in bivanjem v tujih transplantacijskih centrih.
Omogočanje transplantacije je veliko bolj zapleten postopek in ne zajema samo obvladovanja kirurškega posega; bistveni so priprava in pooperativni procesi; pomembno je tako medicinsko kot na primer biokemično znanje (odkritja imunosupresivov itd.) in sodelovanje celotne svetovne in nacionalne raziskovalne skupnosti. Poleg samih znanstvenih skupnosti so pomembni tudi zakoni, ki omogočajo darovanje organov in uporabo organov umrlih oseb.
Zgodovina transplantacije organov v Sloveniji se začne leta 1970, ko je bila presadjena prva ledvica živega darovalca.
Reference:
https://www.researchgate.net/publication/313838320_TRANSPLANTACIJA_LEDVIC_IN_ZGODOVINA_TRANSPLANTACIJSKE_DEJAVNOSTI_V_SLOVENIJI
POVIJEST TRANSPLANTACIJE – Hrvatska donorska mreža (hdm.hr)
TX_2021_0058_AB
