Zdravljenje s presaditvijo organov v Sloveniji

Presaditev organov je uveljavljena metoda zdravljenja pri končni odpovedi jeter, srca in pljuč. Pri končni odpovedi ledvične funkcije in trebušne slinavke pa presaditev pomembno izboljša kakovost življenja. V Sloveniji se je transplantacijska dejavnost pričela razvijati leta 1969 z ustanovitvijo Laboratorija za tkivno skladnost pri Zavodu za transfuzijsko medicino in prvo uspešno presaditvijo ledvice živega darovalca v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Prvi transplantacijski zakon je nastal še v okviru Jugoslavije leta 1985 in leto kasneje še Pravilnik o ugotavljanju možganske smrti, kar je omogočilo izvajanje donorske dejavnosti (darovanja po smrti). Leta 1986 je bila v UKC Ljubljana prvič uspešno presajena ledvica mrtvega darovalca, leta 1990 trebušna slinavka in srce, leta 1995 jetra in leta 2003 pljuča.

Ker so bile transplantacije sporadične, potrebe bolnikov pa večje, se je v devetdesetih letih začel pospešen strateški razvoj transplantacijske dejavnosti. Prelomnica je bila ustanovitev nacionalne transplantacijske mreže (1998) in zagotavljanje 24 urne dosegljivosti transplantacijskih koordinatorjev. Razmah pa se je začel po letu 2000, z ustrezno nacionalno zakonodajo in ustanovitvijo Zavoda Slovenija-transplant, osrednje državne nadzorne, izobraževalne in povezovalne inštitucije. Istega leta so bile s pridružitvijo mednarodni mreži izmenjave organov in tkiv Eurotransplant zagotovljene veliko boljše možnosti za zdravljenje naših bolnikov in boljša kakovost, izraba ter razpoložljivost organov v nujnih in visoko senzibiliranih primerih.

Graf 1: Prikaz števila dejanskih umrlih darovalcev na milijon prebivalcev (MD/PMP) v Sloveniji v posameznem letu od 1998 do 2019.

Vse od preloma tisočletja naprej se Slovenija v svetovnem merilu uvršča v skupino najnaprednejših držav s področja transplantacijskega zdravljenja. V smislu organiziranosti, varnosti in kakovosti donorske dejavnosti velja za vzorčen in prepoznan primer na mednarodni ravni. V nacionalni mreži imajo ključno vlogo donorske bolnišnice po Sloveniji, v katerih izvajajo prepoznavanje darovalcev (po nevroloških kriterijih), pogovore s svojci o možnosti darovanja (brez soglasja po slovenski zakonodaji ni dovoljen odvzem), ocene primernosti, priprave darovalcev in organizacijo za odvzem. Postopki so natančno določeni v strokovnih protokolih, odgovornost posameznih strokovnjakov je jasna. Zagotovljena je kakovost in sledljivost vseh postopkov in odvzetih delov telesa za namen zdravljenja. Presaditve izvajajo v Centru za transplantacije v UKC Ljubljana.

Zadnja leta imamo v Sloveniji med 20 in 25 umrlih darovalcev na milijon prebivalcev in smo med uspešnejšimi državami v Evropi. Odlične rezultate dosegamo pri soglasju svojcev za darovanje. Od 75 do 85 % privolitev kaže na visoko stopnjo poznavanja področja darovanja organov in zaupanja javnosti v dejavnost in sistem. Pregleden način uvrščanja na čakalni seznam, natančna in celostna priprava bolnikov na poseg in dolgoročno pooperativno vodenje zagotavljajo visokokakovostno, etično in varno zdravljenje s presaditvijo vsem, ki ga potrebujejo. Na leto povprečno presadimo okoli 110 organov in 85 roženic. S sijajnimi rezultati o preživetju bolnikov in presadkov po zdravljenju s presaditvijo se uvrščamo nad povprečje Eurotransplanta, po številu presaditev src na milijon prebivalcev pa že leta sodimo v sam svetovni vrh. Podrobni statistični podatki so dostopni na spletnem mestu www.slovenija-transplant.si.

prim. Danica Avsec, dr. med. svetnica

prim. Danica Avsec, dr. med. svetnica

svetnica

Direktorica Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

TX_2020_0066_AB

Reference:

http://www.slovenija-transplant.si/

https://www.edqm.eu/en/legal-framework

https://www.edqm.eu/sites/default/files/convention-trafficking_human_organs-march2015.pdf

Komentar Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant k podpisu Konvencije, ki ga je pripravil g. Marko Špoljarič, dolgoletni sodelavec za pravne zadeve.

TX_2021_0007_AB

Preberi tudi