Za presaditev srca se odločimo pri izbranih bolnikih z napredovalim srčnim popuščanjem takrat, ko so izčrpane vse druge oblike zdravljenja. Presaditev srca je zapleten poseg, pri katerem lahko pride do različnih življenjsko ogrožajočih zapletov, zato je po operativnem posegu do odpusta iz bolnišnice potreben natančen nadzor. V zdravljenje je po presaditvi srca vključen multidisciplinarni tim, ki ga sestavljajo transplantacijski kardiologi, kardiovaskularni kirurgi, anesteziologi, medicinski tehniki, fizioterapevti in psiholog. Po zaključeni operaciji je bolnik sprejet v intenzivno enoto kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, saj so neposredno po presaditvi srca najpogostejši kirurški zapleti (krvavitve, pojav strdkov). Poleg tega lahko v zgodnjem pooperativnem obdobju pride tudi do akutne zavrnitvene reakcije ali odpovedi presadka, kar preprečujemo z zdravili, ki zavirajo imunski odziv. Zaradi imunosupresivne terapije so bolniki veliko bolj dovzetni za okužbe, še posebej v zgodnjem obdobju po presaditvi, ko so odmerki teh zdravil visoki. Bolnik je po posegu uspavan in umetno predihavan. Ko je dovolj stabilen in samostojno diha, ga zbudimo iz umetne kome. V tem času so lahko bolniki zmedeni ali psihično spremenjeni, kar pa v večini primerov hitro izzveni. V tem obdobju lahko bolniki čutijo tudi nelagodje pri dihanju in bolečine, vendar lahko težave z zdravili v veliki meri omilimo. Okrevanje po operaciji je različno hitro, na hitrost okrevanja poleg morebitnih zapletov močno vplivajo bolnikova telesna pripravljenost pred samim posegom in bolnikovo sodelovanje pri rehabilitaciji, ki je v veliki meri odvisno od psihičnega stanja in volje.
Z dihalno in gibalno fizioterapijo začnemo čim prej ko je to mogoče, navadno že v prvih dneh po posegu. Ko v transplantacijskem timu ocenimo, da je bolnik stabilen in je verjetnost kirurških zapletov majhna, ga premestimo na intenzivno enoto oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca kliničnega oddelka za kardiologijo. Tu postopoma prilagajamo odmerke imunosupresivnih zdravil, uvedemo zaščitno antibiotično terapijo, nadaljujemo z rehabilitacijo in bolnike z natančnim programom edukacije privajamo na življenje s presajenim srcem. Ves čas tudi spremljamo delovanje presadka, zato bolnikom poleg rednih kontrol krvnih izvidov večkrat opravimo tudi ultrazvočno preiskavo srca.
Hospitalizacija po transplantaciji srca v primeru, ko ni zapletov, traja 2 do 3 tedne, običajno pa je okrevanje daljše, saj so bolniki zaradi hude bolezni srca pred samo transplantacijo močno oslabeli, in za dobro rehabilitacijo potrebujejo več časa. Večina bolnikov se sčasoma počuti bolje. Ko lahko samostojno skrbijo zase in telesno zmorejo običajne napore, se lahko vrnejo v domače okolje. Ob odpustu iz oddelka, poleg natančnih navodil o jemanju predpisanih zdravil in življenjskem slogu s presajenim srcem, običajno prejmejo tudi sistem za telemedicinsko spremljanje, ki omogoča oddaljen nadzor nad vitalnimi funkcijami in e-posvete. V primeru nenadnega poslabšanja ali spremembe zdravstvenega stanja je 24 ur dnevno mogoč telefonski posvet s transplantacijskim kardiologom.
Bolniki se po odpustu redno spremljajo v subspecialistični transplantacijski ambulanti, ki deluje v sklopu kardiološke ambulante na Polikliniki, UKC Ljubljana. V prvih mesecih po presaditvi je možnost okužb in zavrnitve presajenega organa nekoliko večja, zato so pregledi v ambulanti pogosti. V času po odpustu morajo bolniki omejiti osebne stike, se izogibati stikom z bolnimi, večjim skupinam ljudi in domačimi ljubljenčki. Sčasoma se možnost zavrnitve presajenega organa zmanjša, zato transplantacijski kardiologi postopno zmanjšamo odmerke imunosupresivnih zdravil, s čemer je tudi nevarnost okužb manjša. Žal pa imunosupresivnih zdravil nikoli ne moremo povsem ukiniti, saj v tem primeru pride do gotove zavrnitve in odpovedi presadka. Bolniki po transplantaciji poleg imunosupresivnih prejemajo še vrsto drugih zdravil, zaradi možnih neželenih interakcij je spremembo terapije vedno potrebno preveriti s transplantacijskim kardiologom. Z nekaj omejitvami lahko tako večina bolnikov po presaditvi srca zaživi povsem normalno življenje.
dr. Sabina Frljak, dr. med.
KO za kardiologijo UKC Ljubljana
TX_2022_0020_AB