Širjenje koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19 ) je v marcu 2020 postalo problem javnega zdravstva globalnih razsežnosti in razglašena je bila prva pandemija v 21. stoletju. COVID-19se izjemno lahko prenaša in v kratkem času okužba prizadene veliko število ljudi, pri katerih lahko hitro privede do razvoja sindroma akutnega oteženega dihanja. Nepričakovano visoka stopnja okužb z virusom je obremenila številne zdravstvene sisteme na vseh celinah. Starost nad 60 let in spremljajoče bolezni, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost so bili prepoznani kot pomembni dejavniki tveganja za višjo umrljivost. Razumevanje pojavnosti in poteka okužbe COVID-19 pri pacientih po presaditvi organov so pomembni za preprečevanje in načrtovanje zdravljenja. Tako darovalci kot tudi prejemniki so lahko prenašalci virusa ali celo izpostavljeni tveganju za razvoj aktivne okužbe COVID-19. Presaditev organov je ob upoštevanju smernic za preprečevanje nastanka in prenosa okužbe s koronavirusom varna.
Presaditev solidnih organov
Umrljivost pri pacientih, obolelih za COVID-19, po presaditvi solidnih organov (v nadaljevanju PSO) doseže do 21 % brez pomembne razlike glede na vrsto presajenega organa. Umrljivost je primerljiva z rezultati zdravljenja pri skupini pacientov s COVID-19, operiranih zaradi nujnih kirurških stanj ali rakastih obolenj. Starost nad 60 let, moški spol in pridružene bolezni, predvsem sladkorna bolezen, povišan krvni tlak in debelost, predstavljajo dejavnike tveganja med pacienti po PSO. Klinična slika okužbe pri pacientih po PSO je podobna kot pri ostalih. Pomembno je, da so pacienti po PSO bolj pozorni na spremembe zdravstvenega stanja in imajo nižji prag za iskanje zdravstvene pomoči pri pojavu kliničnih znakov okužbe s koronavirusom. Potek bolezni ni odvisen od tega, koliko časa je minilo od presaditve in večina pacientov je zbolela povprečno 4 leta po presaditvi. Ob dokazani okužbi s koronavirusom je pri vsakem drugem pacientu potrebna prilagoditev imunosupresivnega zdravljenja, prilagojena posameznemu pacientu glede na stopnjo okužbe, vrsto presajenega organa, interval od presaditve do pojava okužbe in tveganja za zavrnitev presadka. Trenutno se pri pacientih po PSO ob okužbi COVID-19 priporoča nadaljevanje običajnega imunosupresivnega zdravljenja in pri obolelih zmanjšanje vseh zaviralcev imunskega odgovora. To ne povzroča kratkotrajnih neželenih učinkov na delovanje presadka in ne vpliva na preživetje presadka in pacientov. Dolgoročni vplivi okužbe COVID-19 in zdravljenja še niso znani.
Presaditev jeter
Klinična slika in rezultati zdravljenja pri pacientih s COVID-19 so odvisni od spremljajočih bolezni, kot so sladkorna bolezen, kardiovaskularna obolenja, vključno s povišanim krvnim tlakom, kronične okvare ledvic in pljuč ter starosti. Nasprotno, prisotnost kroničnih jetrnih bolezni naj ne bi vplivala na potek okužbe COVID-19, čeprav je preživetje teh pacientov slabše, še posebej tistih s cirozo glede na stopnjo le-te. Okužba torej lahko poslabša stanje osnovne jetrne bolezni. Med pacienti s cirozo jeter so ob okužbi s koronavirusom v začetnem obdobju pandemije poročali o umrljivosti med 30 in 42 %, kar presega umrljivost pri splošni populaciji.
Umrljivost je med pacienti po PJ s COVID-19 in ostalimi obolelimi primerljiva in se poveča po 60. letu. Je pomembno nižja kot pri prejemnikih drugih organov. Delovanje presadka je po PJ redkeje prizadeto v primerjavi s pacienti po presaditvi ledvic. Tveganje za razvoj hude oblike COVID-19 pri prejemnikih po PJ ni povečano in tako poteka pri eni četrtini pacientov. Pacienti po PJ so pogosteje sprejeti v bolnišnico ob okužbi COVID-19 (72 %), a redkeje potrebujejo intenzivno zdravljenje, kar je posledica bolj intenzivnega spremljanja pacientov po presaditvi in želje po zgodnejšem odkrivanju znanilcev težkega poteka bolezni. Pacienti po PJ prejemajo zaviralce imunskega odziva, katerih doze je potrebno glede na resnost poteka bolezni individualno prilagajati. Trenutna priporočila svetujejo zmanjšanje imunosupresivnega zdravljenja v primeru aktivne okužbe, primerljivo z ravnanjem ob zdravljenju pri prejemnikih drugih organov, predvsem zaradi zmanjšanja tveganja za pojav sekundarnih okužb.
Dostopnost cepiv proti COVID-19 bo verjetno povečala število presaditev, ki se je znižalo v času pandemije, predvsem zaradi zmanjšanja verjetnosti pojava težkih oblik poteka okužbe COVID-19.
Varnost in učinkovitost cepiv pri čakajočih na presaditev in prejemnikih po PJ še ni v celoti znana. Zgodnje cepljenje pri pacientih s kroničnimi boleznimi jeter in pred PJ predstavlja najboljšo možnost za doseganje najboljše zaščite pred okužbo in njenimi zapleti. Aktivno cepljenje le-teh in pacientov po PJ ter njihovih svojcev verjetno omogoča preprečitev z okužbo povezanih zapletov. Tako se prednostno cepljenje priporoča skupinam pacientov starejših od 18 let z visokim tveganjem, torej z napredovalo jetrno boleznijo z ali brez dekompenzacije, po PJ, z rakom jeter in žolčevodov, in pacientom s kroničnim jetrnim obolenjem, ki prejemajo zaviralce imunskega odgovora. Ostali pacienti brez fibroze jeter imajo tveganje enako splošni populaciji in se cepijo kot vsi ostali.
Paciente, če je le mogoče, cepimo med čakanjem na presaditev z mRNA cepivi ali 3 do 6 mesecev po PJ. Cepljenje odložimo za en mesec pri pacientih z akutno zavrnitvijo organa. Stranski učinki cepljenja pri tej skupini pacientov še niso znani.
asist. prof. dr. Blaž Trotovšek, dr. med.
Vodja oddelka za HPB kirurgijo in presaditev jeter
KO za abdominalno kirurgijo UKC LJ
TX_2022_0020_AB
