Vsakemu od nas ali naših bližnjih se lahko zgodi, da bo nekoč v življenju potreboval zdravljenje s presaditvijo organov. Transplantacije organov dejansko rešujejo življenja, v Sloveniji namreč vsako leto presadimo približno 120 organov našim prejemnikom. Polovico organov pridobimo z izmenjavo med državami članicami fundacije Eurotransplant, preostale pa od naših prejemnikov. Kljub temu vsako leto na čakalnem seznamu za zdravljenje s presaditvijo umre vsaj 10 ljudi, med njimi so tudi mladostniki in otroci.
Darovanje organov pri nas poteka večinoma po potrjeni možganski smrti. Primeren darovalec je lahko vsak, od novorojenega otroka do starostnika v poznih 80-ih letih. V primeru dokazane možganske smrti se v skladu s trenutno zakonodajo opravi obvezen pogovor s svojci, ki je usmerjen v iskanje morebitne želje umrlega, da želi po svoji smrti postati darovalec organov in tkiv. Pogosto svojci umrlega te informacije ne poznajo.
Čeprav javnost že leta aktivno spodbujamo k razmisleku, pogovoru v krogu družine, k opredelitvi za ali proti darovanju, je bilo do konca leta 2021 v registru darovalcev opredeljenih 11583 ljudi, torej dobrega pol odstotka prebivalstva. Proti darovanju se je opredelilo 30 ljudi.
Ker imamo tako nizko število vnaprej opredeljenih darovalcev, moramo v več kot 99 odstotkih primerov opraviti že omenjeni pogovor s svojci brez znane opredelitve umrlega. Ta pogovor je za svojce izjemno težek, ker so na začetku pogovora obveščeni o smrti ljubljene osebe in pogosto kasneje niso sposobni zbrano odločati še o možnosti darovanja organov. Ker pa je to edina možnost, ki jo imamo, se breme odločanja prenese na njih.
Naša praksa in raziskave kažejo, da je odločanje povsem enostavno, kadar svojci poznajo voljo pokojne ali pokojnega. Zato je pomembno, da se s svojci pogovarjate o svojem odnosu do darovanja organov, da je njim lažje, če se znajdejo pred to odločitvijo. Vedno pozivamo ljudi, da se informirajo, da premislijo in se tudi opredelijo glede posmrtnega darovanja z vpisom v register. In seveda, da svojo odločitev delijo z bližnjimi.
Za darovanje se lahko opredeli tako rekoč vsak. Pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec infekcijskih bolezni oz. da nima maligne bolezni, ki bi se lahko prenesla na prejemnika s presajenim organom ali tkivom. Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi po elektronski poti ali osebno pri pooblaščeni osebi na enem od pooblaščenih prijavnih mest. Za darovanje delov telesa po smrti se lahko za časa življenja opredelite, ko dopolnite 15 let. Elektronsko opredelitev opravite prek spletnega mesta eUprava, https://e-uprava.gov.si/, pod zavihkom Sociala/Zdravje/Smrt. Postopek je enostaven in hiter, potrebujete pa veljavno digitalno potrdilo. Osebno s podpisom obrazca za opredelitev pa se lahko opredelite na zavodu Slovenija-transplant ali na enem od pooblaščenih mest (na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, na večini območnih enot Rdečega križa Slovenije, v nekaterih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in lekarnah).
Posodobljen seznam je objavljen na spletni strani Slovenija-transplant (www.slovenija-transplant.si). S seboj potrebujete osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja, pred pooblaščeno osebo pa izpolnite obrazec za opredelitev. Odločite se za ali proti darovanju in svojo odločitev spremenite, kadarkoli in kolikorkrat želite. Pomembno pa je, da o svoji končni odločitvi obvestite tudi svoje najbližje, saj bomo morali kljub vaši jasno izraženi volji z njimi govoriti v primeru vaše smrti. In takrat bo pomembno, da se vaša mnenja ne bodo razhajala. Darovalec ne more izbrati, komu želi podariti svoje organe, ker je sistem za vse enak. Celotna dejavnost deluje po zakonih pravičnosti, enakosti, recipročnosti in največje učinkovitosti. Vsi darovani organi vstopajo v območje Eurotransplanta, kjer so zbrani in centralno vodeni prejemniki iz vseh 8 držav članic, zato za vse veljajo enaka, skupna pravila.
Andrej Gadžijev, dr. med.
Direktor Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant
TX_2022_0020_AB
