Na kaj moramo biti pozorni pri potencialnem darovalcu jeter

Bolniku v večini primerov presadimo celotna darovana jetra, v določenih primerih pa lahko le del jeter umrlega darovalca. Razlika v spolu med darovalcem in prejemnikom jeter ni pomembna.

Darovalec mora biti načeloma enake krvne skupine kot prejemnik. Izjemoma lahko prejemnika krvne skupine A in B dobita tudi jetra darovalca krvne skupine 0, prejemnik krvne skupine AB pa lahko dobi poleg jeter darovalca svoje krvne skupine še jetra darovalcev krvnih skupin A, B ali 0. V primeru vseh drugačnih kombinacij bi prišlo pri prejemniku ob presaditvi jeter do težke reakcije. Sorodnost tkiva in s tem povezane tkivne preiskave pri presaditvi jeter niso potrebne.

Da bi se med operativnim posegom izognili tehničnim težavam pri vsaditvi darovanega organa, morata biti darovalec in prejemnik podobne postave in s tem velikosti jeter.

Za darovanje jeter so neprimerni bolniki s kronično jetrno boleznijo, katerokoli razširjeno okužbo, okuženi z virusom HIV, bolniki s prenosljivo nevrološko boleznijo (Creutzfeldt-Jakobova bolezen) in bolniki z maligno boleznijo. Zgornja starostna meja darovalca ni čvrsto določena. Idealen darovalec je mlajši od 60 let, pred smrtjo zdrav, z dobrim delovanjem srca in pljuč, normalne telesne teže in je umrl zaradi akutne možganske poškodbe (na primer možganske kapi).

Z darovalčeve strani na slabše delovanje presajenih jeter vpliva več dejavnikov: starost prek 60 let, zamaščenost jeter, daljši srčni ali dihalni zastoj oziroma uporaba visokih odmerkov zdravil za spodbujanje delovanja srca, hospitalizacija v enoti intenzivne terapije daljša od 5 dni in hramba ohlajenih darovanih jeter v posebni ohranjevalni tekočini daljša od 12 ur.

Prim. mag. Matjaž Hafner, dr. med

Prim. mag. Matjaž Hafner, dr. med

Vodja programa transplantacije jeter

Klinični oddelek za gastroenterologijo UKC Ljubljana

TX_2020_0054_AB

Preberi tudi