Kdaj se pri jetrnem bolniku odločimo za presaditev jeter?

Odločitev za presaditev jeter pri bolniku s kronično jetrno boleznijo poteka v dveh stopnjah. V prvi ocenimo, koliko je jetrna bolezen že napredovala in če smo izčrpali vse možnosti zdravljenja, v drugi pa presodimo, ali bolnikovo siceršnje zdravstveno stanje tak poseg dopušča. Za oceno nujnosti posega in za časovno uskladitev na listi za presaditev uporabljamo tri skupine kazalcev: klinične zaplete bolezni, laboratorijske kazalce jetrne funkcije in kazalce kakovosti življenja. Med klinične kazalce sodijo zapleti jetrnih bolezni, kot so nabiranje vode v trebušni in/ali prsni votlini, krvavitve v prebavila in nevropsihiatrične motnje, ki so posledica slabega delovanja jeter.

Z laboratorijskimi kazalci ocenimo stopnjo delovanja jeter – v jetrih se namreč tvorijo za telo pomembne snovi (npr. beljakovine in faktorji strjevanja krvi), v jetrih pa poteka tudi pomemben proces razstrupljanja številnih vnešenih snovi in presnovkov. Med laboratorijske kazalce delovanja jeter sodijo testi strjevanja krvi in koncentracija žolčnega barvila bilirubina ter beljakovin v krvi.

Kazalci slabe kakovosti življenja pri jetrnih bolnikih so obilno nabiranje vode v trebušni votlini, ki ni odzivno na odvajala vode, pa tudi neobvladljiv srbež kože pri zlatenici ter huda utrujenost, ki bolnika povsem onesposobi za normalno življenje. Načeloma so kandidati za presaditev jeter vsi bolniki, ki razvijejo enega ali več zapletov kronične jetrne bolezni.

Vse primerne kandidate za presaditev jeter uvrstimo na Eurotransplantovo listo. Za razvrščanje kandidatov glede nujnosti presaditve jeter uporabljamo posebno točkovanje – to je tako imenovani prognostični model napredovale jetrne bolezni MELD (model for end-stage liver disease). Večje število zbranih točk pomeni, da pri bolniku lahko pričakujemo krajše preživetje – tako MELD med 6 in 40 točkami odraža verjetnost 3-mesečnega bolnikovega preživetja med 90% in 7%. MELD izračunamo po posebni logaritmični formuli iz vrednosti bilirubina (žolčnega barvila v krvi), kreatinina (snovi v krvi, ki odraža delovanje ledvic) in protrombinskega časa (INR), to je testa strjevanja krvi, ki odraža stopnjo delovanja jeter.

Kadar zdravimo bolnika z akutno odpovedjo jeter bodisi zaradi zastrupitve (npr. z zeleno mušnico ali z zdravili) bodisi zaradi hudega poteka akutnega avtoimunskega ali virusnega hepatitisa oziroma iz drugih vzrokov, je odločilno, da pravilno ocenimo, kdaj ni več možnosti, da bi si jetra opomogla. Odločitev temelji predvsem na dveh kazalcih – motnji delovanja možganov zaradi nabiranja za njihovo delovanje strupenih snovi (jetrni encefalopatiji) in napredujoči motnji strjevanja krvi.

V tistem trenutku je za bolnika edina rešitev nujna presaditev jeter. Utemeljeni zahtevek za nujno pridobitev jeter za presaditev posredujemo mreži Eurotransplanta, od koder dobimo prva primerna darovana jetra iz katerekoli države članice.