Darovanje ledvice – kaj povedo številke?

Presaditev ledvice pomeni enega od treh možnih načinov zdravljenja končne ledvične odpovedi. Prvo uspešno presaditev ledvice živega darovalca so opravili leta 1954 v Združenih državah Amerike in za to prejeli Nobelovo nagrado. Prvo presaditev ledvice živega darovalca v Sloveniji so opravili ljubljanski urologi leta 1970. V letih od 1970-1986 je v Sloveniji potekal izključno program presajanja ledvic živih darovalcev. Po tem ko so Parizu leta 1959 uspešno presadili prvo ledvico umrlega darovalca, je to leta 1986 uspelo tudi v Ljubljani. Od takrat dalje sta v UKC Ljubljana potekala oba programa, to je presajanje ledvic živih in umrlih darovalcev. Odkar je Slovenija leta 2000 postala članica Eurotransplanta, prevladuje program presajanja ledvic umrlih darovalcev. V Sloveniji je bilo doslej opravljenih skoraj 1400 presaditev ledvic, od tega nekaj več kot 130 ledvic živega darovalca. Ker se v zadnjih desetletjih kvaliteta ledvic umrlih darovalcev zaradi staranja prebivalstva zahodne Evrope postopno zmanjšuje, smo leta 2016 obudili program presajanja ledvic živih darovalcev. V vseh 7 primerih presaditve ledvice živega darovalca, ki smo jih opravili od leta 2016 dalje, so ledvico prejemnikom darovali starši.

Presaditev ledvice živega darovalca ima pred presaditvijo ledvice umrlega darovalca številne prednosti. Za prejemnika je zato zelo dobrodošlo, če ima darovalca ledvice. Po slovenski zakonodaji je darovalec lahko vsakdo, ki je dopolnil 18 let. V skrbi za zdravje darovalca nefrologi pred darovanjem preverimo ali je morebitni darovalec dovolj zdrav za darovanje ledvice. Kandidat za darovalca mora opraviti 5-10 preiskav, z namenom da ocenimo delovanje ledvic in drugih organski sistemov. Glomerulna filtracija (merilo za oceno ledvičnega delovanja) mora biti nad 80 ml/min, v primeru starejšega darovalca je dopustna tudi nekoliko nižja vrednost, nad 60 ml/min. Optimalni darovalec ima urejen krvni tlak (120-130/80 mm Hg), normalen krvni sladkor na tešče (3,6-6.1 mM) in ni predebel (indeks telesne mase naj ne bi presegal 30). Optimalni darovalec tudi nima drugih pridruženih bolezni.

Od leta 2016 urologi darovalcu ledvico odvzamejo laparoskopsko, kar je bistveno manjša operacija kot klasična lumbotomija, s katero so ledvico odvzeli v obdobju do tega leta. Pri laparaskopskem odvzemu skozi kožo trebuha uvedejo kirurške inštrumente, s katerimi ledvico pripravijo za odvzem. Rez na koži skozi katerega odvzamejo ledvico meri zgolj 7 cm namesto 20 cm, kot je to pri lumbotomiji. Operacija odvzema ledvice traja približno 2-3 ure. Pri laparaskopski nefrektomiji se potreba po reoperaciji zaradi zapleta pojavi pri približno 1 % darovalcev, pri preostalem 1 % pa zapleti ne zahtevajo reoperacije. Ker je laparaskopska operacija manjša, gre darovalec praviloma domov že v nekaj dneh (4. dan) po posegu.

Po odpustu ostane v bolniškem staležu še 1-2 tedna. Zdravstveno stanje darovalca in delovanje preostale ledvice po darovanju spremljamo v Centru za transplantacijo ledvic. Če je stanje stabilno, sledijo doživljenjske kontrole 1x letno. Odvzem ledvice zdravemu darovalcu ne pomeni veliko povečanega tveganja za njegovo nadaljnje življenje. V 5-10 letih po darovanju krvni tlak lahko poraste za 5 mm Hg. Do končne ledvične odpovedi pride le pri približno 1-2 % darovalcev v obdobju 20 let po darovanju in pri približno 4% darovalcev 40 let po darovanju ledvice. Ena od raziskav je pokazala, da v 10 letih po darovanju med darovalci in ne-darovalci razlik v umrljivosti ni, 25 let po odvzemu ledvice pa so pri darovalcih ugotovili približno 5 % večjo umrljivost kot pri ne-darovalcih.